Točka 1: Zataknil sem se že pri prvem ovinku, vendar se mi prva postojanka na električni omarici ni izmaknila.
Točka 2: Tek v hrib, kjer sem že začel plačevati za nekoliko okrnjeno fizično kondicijo. Nalepka je bila na hidrantu, ni bilo tako hudo, da bi ga odbil in začel iz njega piti.
Točka 3: Nekje pri ograji sem opazil malo nalepko in mladci v bližini so hitro poskrili morebitne elemente nelegalne lastnine. Očitno že zaradi lučke na glavi in zadihanosti izpadeš tako resen, da spadaš med kriminalistično elito.
Točka 4: Pri ljubljanskem gradu semn poplesaval okoli stebrov za zastave, vendar mi je ta koreografija bore malo pomagala. Verjetno je točko pojedel zmaj.
Točka 5: Po dričanju po podplatih z ljubljanskega gradu sem sklenil, da je bilo to zabavneje od vožnje z Vzpenjačo. Čeprav imajo ogrevano in lahko vmes poslikaš nekaj fantastičnih fotk osvetljene Ljubljane.
Točka 6: Vrnitev v civilizacijo mi je podarila novo točko blizu ceste in moral sem postati previden.
Točka 7: Tekel sem mimo vodnjaka, želel sem piti. Vendar je bil zaprt in prav je tako. Voda iz vodnjaka ni pitna. Blizu nepitnega izvira vode se je že kazala nova točka.
Točka 8: Ko sem pritekel, se opazil nalepko na žlebu in tako sva z vodo skupaj odtekla naprej.
Točka 9 - 15: Zrak je postajal redkejši, želja po zmagi se je izmikala, a s krepkimi gibi sem si prislonil osebno zmago k srcu in nisem bil prepozen. Organizacijski odbor in nekaj sotekačev me je še čakalo. Dosežen čas ni pomemben, saj je Ljubljana lepa in je ne gre prehitro preteči. Še en nasvet za motivacijo vsem, ki se želite čim bolje odrezati na naslednji Urbanaciji: pomaga, če se vam potem kam mudi naprej. Opravičujem se vsem, ki sem jih med potjo namenoma ali brez razloga prestrašil. Mislil sem, da je zaželjeno.
(opomba: fotografije so iz oktobrske Urbanacije)