Glavna tema tega vodovega srečanja pa je bila "švedska bakla". Ana nam je na hitro povedala, kaj moramo narediti, nato pa smo začele. Naša vodnica je prinesla nekaj, kar je izgledalo kot... hm. Kos lesa. To vražjo stvar smo morale razsekati na vsaj dva ali pa štiri dele. Ko smo po nekaj neuspelih poskusih končno uspele sekiro zasaditi v les, se je pričel tisti 'najzabavnejši' del. Ana je na dan potegnila nekakšen kramp. S tem naj bi po sekiri tolkle toliko časa, dokler se les ne bi razcepil. Vse smo poskusile, vendar se nesramni hlod ni in ni hotel razcepiti. Tolkle smo in tolkle. Pa še malo tolkle. Ampak nič ni pomagalo. Hlod je bil odločen, da se ne preda, nesramnež. Ker nam ni ostalo druge možnosti, smo poklicale 'dobro vilo', ki smo ji naročile, naj nam prinese štiri približno enaka drva. Hja, skavt se znajde. Ko so drva prispela, smo jih postavile enega zraven drugega, v stoječ položaj in mednje natlačile dračje in suho travo. Če nam že ni uspelo razcepiti lesa, nam je pa vsaj uspelo prižgati ogenj z eno vžigalico. Ana nam je povedala, za kaj se uporablja švedska bakla, nato pa smo malo pomalicale. Bile smo odločene, da pustimo baklo goreti toliko časa, dokler ne zagori tudi vražji hlod, ki nam je povzročal toliko preglavic.
Čez nekaj časa smo se odpravile v toplo hišo, kjer smo spile še malo čaja. Ker nam je ostalo še nekaj časa, smo se šle kakšno igro. Malo pred šesto smo zmolile za konec in srečanje se je končalo.
Pikapolonice :D