Kje: Nomenj pri Bohinju
Kdaj: 16. julij 2012
Kdo: vsi domžalski klanovci ter klanovodja Urban ter voditelj bobrčkov Simon
Komu: Vsem gorenjskim četam
Po enournih težavah z vzpostavitvijo telefonske zveze s Kvajdejom, mi je končno uspelo ujeti signal (okrog koče signala praktično ni) in iz ust ene izmed organizatork tabora sem zaslišal »danes je frej«, potem pa se je zveza prekinila. No, na koncu se mi je uspelo dogovoriti za krajo. Bili smo polni optimizma, saj smo bili najavljeni kot edini nočni obiskovalci. Na prejšnem Kvajdeju je namreč vsako noč kradlo več ekip, kar seveda pomeni precejšen kaos, ko srečaš nekoga v gozdu, pa ne veš, kdo je. Okoli devetih smo jo (peš, kakopak) mahnili proti tabornem prostoru. Hitro se je znočilo, vendar nam je naša samozavest omogočila hitro napredovanje, tako da smo bili okoli pol enajstih že pri tabornem prostoru. Z Urbanom sva odšla proti vhodu, saj je bilo dogovorjeno, da nam nekdo od osebja prinese pravila nočne igre. Seveda je treba omeniti, da naj bi ta oseba pravila prinesla ob desetih, mi pa smo po domžalsko zamudili pol ure. Naj še omenim, da je bilo popolnoma temno. Videlo se je maksimalno en meter naokoli. Po nekajminutnem čakanju in premlevanju možnih rešitev, saj se nobeden izmed organizatorjev ni javil na telefon, se je iz teme pojavil človek. Nemudoma sva mu obrazložila situacijo in obljubil je, da bo šel iskat pravila. In že čez nekaj minut se je spet iznenada prikazala ista oseba s kosom papirja v roki. Pograbila sva papir, človek pa je brez besed izginil nazaj v temo. Pohitela sva do ostalih, kjer smo prebrali pravila in začeli premlevati taktike. Žal smo takrat vedeli le za en sam vhod v tabor, in sicer je bil to njihov uradni vhod. Domenili smo se, da greva z Urbanom v izvidnico. Prišla sva do vhoda ter nekaj časa opazovala. Opazila sva, da pri jamboru ni nobenega, potem pa sva preveč oklevala in kar na enkrat se je ob jamboru pojavil stražar. Bilo je prepozno. Že nekaj trenutkov kasneje pa je nekaj deset metrov pred nama zasvetila svetilka naperjena naravnost v naju. Hitro sva se umaknila in poročala o brezizhodnem položaju. V tem času sta minili že 2 uri, tako da je nastopila druga straža. Nov načrt je bil isti kot prej: čez vhod. =) Kar vsi smo se odpravili proti vhodu, le da smo hodili z varnostno razdaljo desetih metrov. Ko je Urban prišel do vhoda, je iz teme kot blisk švignila postava. In ta postava ni bil kdorkoli, ampak Bernard, hitronogi domžalski izvidnik (opomba: to smo izvedeli kasneje). Tekli smo na vso moč ter čez čas končno spoznali, da je zasledovalec obupal.
Sledil je načrt B: poskus najdbe novega vhoda. Razdelili smo se v skupine in vsaka je odšla v svojo smer, le jaz sem ostal na zbirni točki za koordinacijo napada. Čez nekaj časa sem slišal kako Grega prihaja po poti. Že od daleč sem videl, da je popolnoma potolčen. Izustil je lahko samo »nič«. Kmalu so prišli tudi ostali in vsi poročali o gozdu, ki obdaja ves taborni prostor. Prehod čez gozd pa je seveda precej težaven, saj se v nočni tišini sliši vsaka vejica, ki jo zlomiš. Ker nismo prišli niti v taborni prostor, ter ker sem postal zaspan, sem izrazil željo po spalki. Dogovorili smo se, da bodo srečo poizkusili še enkrat, mene pa je počasi objel spanec. Kot sem kasneje izvedel, sta Gregi in Urban še enkrat srečo preizkušala pri vhodu, vendar je bil vhod močno zastražen. Nekdo je celo stal izven tabora in opazoval pot, po kateri se pride do vhoda. Tudi oba Simona sta poizkusila srečo, in sicer na drugi strani tabora, kjer pa nista dosegla nič drugega, kot mokre gojzarje. Tudi ostali so se nato odpravili spat. Ker sem prvi odšel spat, sem se zjutraj tudi prvi zbudil. Ob pogledu na uro nisem mogel verjeti. Ravno je odbila enajsta ura! Kmalu zatem so se zbudili še ostali. Ugotovili smo, da nismo... nismo prišli niti v taborni prostor! Katastrofa! Bili smo popolnoma potolčeni. Že čez nekaj minut smo z nahrbtniki na rami razočarani odrinili nazaj proti koči Rovtarici, saj smo od tam nameravali nadeljevati potovalni tabor klana.
Toda v nas se je že koval načrt o povratku na Kvajdej...
Domen Bolta – Marljivi škorpijon