Tako so se v noči iz 26.6. na 27.6. trije člani klana huda Kura ter en bivši član odločili, da otvorijo poletne kraje zastav na prvi noči prvega tabora čet v letu 2014.
Pot se je pričela v Domžalah dne 26.6. okoli 7 ure zvečer. Najprej smo se odpravili do skladišča, kjer smo vzeli le eno šotorko, saj nam je bilo vreme tega dne naklonjeno. Rahlo utrujeni smo se odpravili proti Bistrici ob Sotli, torej na skrajne južne meje slovenske dežele. Ko smo po kakšnih dveh urah vožne prispeli, se je energija začela dvigovati, saj smo bili v pričakovanju. Spraševali smo se, le kaj nam lahko noč prinese?
Po prigrizku dobrega kruha in salame smo se nahitro pogovorili o Suarezu ter njegovih nagobčnikih ter pripravili pijačo za nočno krajo. Noben od nas ni poznal čete kamor smo šli krast, saj smo se tokrat odpravili v boj s celjsko četo.
 |
| V tabor je pot vodila čez mostiček čez reko Sotlo |
Ura je bila okoli 10h zvečer, ko smo odšli na ogled terena. Jasa, kjer je bil postavljen tabor, je bila dostopna le preko rečice. Na vhodu je imela četa postavljen most, na katerega se je v temi podal eden izmed nas a kaj hitro rezko zasopel: ''Most se je končal''. Sprva smo mislili, da ima most na sredini sistem ''gugalnice'' za prečkanje druge polovice mosta, v resnici pa je bil most dvižni. Ovira nas ni ustavila, a smo se odločili, da zaradi previdnosti rečico prečkamo malo naprej v smeri toka. Ko smo po brodenju po vodi in trnjih prispeli na jaso, smo se za kakšno uro ustavili na robu jase ter počakali pisk. Po pisku smo počakali še kakšno uro in nato začeli pomikanje proti jamboru, ki je držal naše zastave. Nebo je bilo jasno, naši pogledi pa usmerjeni le v en cilj – glavne zastave. Skrivališče pred stražarjema je nudil kup trave, ki je bila vstopna pozicija za krajo. Prvi od nas se je podal izza kupa previdno, a je bil kljub temu opažen ter po parih sekundah zdrijal v beg pred lovilcem. Za njim sva bila še dva kradljivca, ki sva se urnih pet podala do jambora s tako naglico, da je drugi stražar obnemel od strahu ter krajo dveh glavnih zastav zgolj opazoval iz razdalje petih metrov negiben. Ko smo se z manjšimi preglavicami pri kraji zatekli k našemu taboru pri avtu, je bila atmosfera bolj sproščena.
 |
| Prva letošnja ekipica, prva padla zastava! |
Trije smo nadaljevali krajo do jutra, šofer pa je šel spat. Pri nadaljevanju kraje smo bili neuspešni, saj so bili 1,5 metrski količki vodov zabiti 1 meter v zemljo.
Jutranja pogajanja pa so potekala gladko, saj so bili Celjani dobre volje ter pripravljeni nareditikompromis za ukradeno, svoje vodove količke pa so v jutru kopali kar s krampom in lopato. :)