Ob 16h smo se zbrale pri Rebeki doma in čakale na navodila. Ko nam je Rebeka pokazala kuverto in nam povedala, da nas bo obiskal neki gost, smo bile vse vesele.
Takoj pa smo tudi vedele, da bomo morale nekaj peči, saj je Rebeka prinesla na mizo jajca, moko, mleko, čokolado v prahu in sladkor. Odprle smo ovojnico in prebrale recept za posebno sladico. Nato smo se hitro podale k delu, saj je pisalo, da gost pride že ob 17:30 in da je za sladico potrebno kar nekaj časa. Najprej smo naredile maso in jo nato dale peči. Medtem ko se je pecivo peklo, smo pripravile pogrinjek ter okrasile mizo. Ko je bilo pecivo spečeno, smo ga samo še okrasile z lešniki, tekočo čokolado in stepenim beljakom nad paro. Tako je bila sladica nared. Vedno bolj smo bile v pričakovanju, kdaj pride naš skriti gost. Ker je zamujal, smo se že zbale, da ga ne bo. Ko je bila ura 17:45, je gost končno prišel. Zaslišal se je zvonec in vse smo radovedno stekle po stopnicah do vrat in mu odprle. Zagledale smo Polono Mežnar, lanskoletno vodnico. Čeprav smo pričakovale nekoga drugega, smo bile vseeno vesele obiska, saj smo se zato tudi potrudile.
Usedle smo se za mizo in pojedle sladico, ki je bila odlična, vsaj Polona je tako rekla. Še malo smo poklepetale in kmalu zaključile vodovo srečanje, ki je bilo zelo zabavno.
vod pikapolonic