Dasiravno je bilo prvo deževno soboto oktobra dnevno okuženih z Covidom 19 že nekaj ducat čez dobromero, smo se neustrašni stegniki in stegnice stega Domžale 1 odločili, da v prilagojenih okoliščinah izpeljemo začetek skavtskega leta. Niti kislo vreme, niti nadležne maske in niti neslane šale Bernarda Kreča po maši niso pregnale več kot 50 živahnih skavtskih duš iz razmočenega travnika v Šentjakobu Pod skalco.
Naše skupno popoldne se je začelo razdeljeno po vejah. Dobri Bobri, ptiči volčiči, razgreta četa, in spran klan so novincem, ki so na novo prehajali v njihovo vejo zastavili serijo izzivov, ki so jih morali novopečenci smotrno opraviti. Stari volki, sedaj mladi izvidniki in izvidnice so denimo morali preplezati koprvinato zaraščeni hrib poleg župnišča ter ob valjanju po makedamu prepevati svoje najljubše viže. Nekateri so se že ob prvem plezalnem preizkusu izkazali za vrle in pogumne, drugi so bolj blesteli v ležeče-kotalečem petju – srčno se že veselim njihovega huronskega prepevanja ob zabavnih večerih na poletnem taboru. Tudi druge veje so z bolj ali manj zahtevnimi nalogami preizkusile svoje nove člane. Prehodom je sledila sveta maša, po njej pa še kratki nagovori voditeljev po vejah. Starši so se tako lahkov prilagojenih okoliščinah vsaj nekoliko spoznali z že starimi mački, z nekaj novimi mački in z tistimi mački, ki so usekali rušado iz čete v bobre ali pa iz volkov v klan.
Dejstvo je, da bo letošnje leto velik izziv. Niti finančna kriza leta 2008 ni tako nevarno ogrozila stegovskega finančnega aparatusa, kot trenutna pandemija ogroža sploh kakršnokoli delovanje domžalskih in ostalih skavtov. Ampak glavo gor, diamanti se delajo pod pritiskom, po dežju vedno posije sonce, dobri računi – čisti prijatelji – to so klišeji, s katerimi se pač moramo bodriti. Sej smo pa ipak navajeni, da je na skavtih treba vedno malo poimprovizirat, letos bo pač padla kakšna emergency kava več kot prejšnja leta. Mamo to.
Preudarni gams, Boris Kokalj
