Kje: Izirk pri vasi Leskovec
Kdaj: 10. julij 2012
Kdo: Urban, Simon, Jerneja, Domen, Meta, Ana R., Anže, Nejc P., Bernard, Tinkara, Jera
Komu: četi Škotskih koliščarjev (Škofljica 1)
Po nekaj ovinkih in nenačrtovanih »turističnih« ogledih se nam je le uspelo pribiti do tabornega prostora, ko je bilo še svetlo. Da bi bilo naše delo ponoči lažje, smo odšli v največji tajnosti proti tabornemu prostoru. Medtem pa sta se Urban in Simon odpravila po avtomobila. Na poti sta nič hudega sluteč srečala dekle… Tako sta se v tabor vrnila z njo namesto z avtomobiloma. Fanta pač… =D Vendar se je kaj kmalu pokazalo, da fanta nad njo nista navdušena. Bila je namreč tehnični vodja tabora in je imela za to noč isti namen kot mi. S tem pa so naši načrti splavali po vodi. Kaj pa zdaj?
Telefoni brez signala v polnem teku, v trenutkih zmedenosti smo želeli priklicati četovodjo in z njim razjasniti nastalo situacijo. Žal neuspešno. Iskali smo rešitev. Poskušali smo se dogovoriti za krajo pri kakšni drugi četi, vendar prepozno. Povsod je bilo že zasedeno. Tako smo se morali zadovoljiti s »skupno« krajo. Kar je pomenilo, da gremo v akcijo šele nekaj čez polnoč. S tem pa je naša naloga izgubila čar. Tudi naša tajnost se je izgubila med hromenjem motorja in roke na hupi. Vse se je izjalovilo. Izhoda ni bilo… zato smo glasovali. Izglasovali smo obstanek.
V tem času pa so se iz tabora z dvignjenima zastavama in nasmehom na obrazu vrnili prej omenjeno dekle, njen oče in prijatelj. Po dolgi zgodbi smo ugotovili, da je bila njihova uspešna kraja vse prej kot herojska. Na nepošten in ne skavtski način so pretentali stražo… Še ena dolga zgodba… Ker brez zastav naša kraja ne bi bila mogoča, so zastave vrnili... gotovo neopazno =). Končno nastopimo mi.
Sprva so naši napadi neuspešni, zbujena cela četa, mi pa že brez enega napadalca. Počakamo na novo priložnost, tokrat uspešneje, dobimo vodovo zastavico. Za nameček vsega pa še dež. Večina se nas je spravila v avto. Le Domen in Bernard sta vztrajala. Ponoven napad, nova vodova zastavica in budnica… vendar ne za nas. Njihovo pravilo namreč veleva, da se ob napadu piska alarm. Medtem ko nas je večina že spala, se je Domen pozabaval s četo. Odločil se je, da to noč ne bodo spali. Alarmi so se kar vrstili, četina impulzivnost pa je počasi padala. Na obzorju se je že kazalo sonce.
Z nasmehom na ustih zaradi prespane noči smo vkorakali v tabor. Po pestrih pogajanjih smo si le priborili zajtrk in domov odšli z novo vezalko v naši zbirki.
Izkupiček noči = strgana majica + ujetnik + dve vodovi zastavici + utrujena četa z eno vezalko manj.
Meta in Jera Hrovat - Zainteresirana mačka in Zagnana puma