Luč miru zasvetila tudi na Kredarici

Minuli vikend smo predstavniki Žmohtnih žab sodelovali pri prenosu betlehemskega plamena miru v najvišje ležečo kapelo na Slovenskem, na Kredarico.

Vsakoletna odprava je bila letos zares številčna, saj je štela točno trideset gornikov in pohodnikov iz skavtskih vrst. Del odprave smo bili tudi domžalski skavti, prepoznavno zeleno-modro kombinacijo rutke je okoli vratu na Kredarico nosila kar šesterica Žmohtnih žab, kar je največ do sedaj.

"Betlehemska bakla"

Po naporni, a prijetni hoji po zasneženih  prostranstvih zgornje Krme in Kalvarije je po dobrih šestih urah še zadnji član odprave dosegel znamenito gorsko postojanko na 2515 metrih nadmorske višine in v njej našel topel kotiček za svojo rit.

Sej ne veš kaj je lepše - Gašper ali ozadje?

Peterica adrenalina najbolj lačnih je nadaljevala z vzponom na Triglav, ostali pa smo se zgnetli v kapelo Marije snežne, kjer je grosupeljski kaplan Matevž sredi zimske idile daroval sveto mašo. Na oltarju sta goreli dve Betlehemski lučki. Tisti s čisto pravim plamenom, saj smo se letos uspešno kosali z vsemi zapleti pri prenosu ognja. Saj poznate znameniti moravški rek: "Kaj ti bo veter, če imaš baklo!"

Koča na Kredarici, zadaj desno očak med očaki: Triglav

Prepevanje pesmi, druženje ob igrah in reševanje sveta v neskončnih debatah so zaznamovali drugo polovico sobotnega popoldneva, predno smo v večernih urah posmukali vsak v svojo spalno vrečo.

Nedeljski sončni vzhod

Vreme je bilo kot iz škatlice! Sončni žarki so objemali naša lička, dolgotrajna jasnina pa je s seboj prinesla tudi hladnejši zrak, tako je termometer v nedeljskem jutru kazal sedem stopinj pod ničlo. V kombinaciji z močnim vetrom, ki je po podatkih prisotnih meterologov ob štirih ponoči dosegal neverjetno hitrost 150 kilometrov na uro, je bil občutek mraza še toliko izrazitejši.

"T'kola drž cepin"

Od že kičasto prelestnih pogledov na sosednje gorske verige smo se po kratki delavnici o uporabi cepina in derez poslovili sredi dopoldneva. Pot nazaj v dolino je minila kot hip, in še predno smo si uspeli izmenjati vsa spremljajoča občutja, nam je usta vsaj za nekaj minut zaprl vonj pice v Lescah. Konec dober, vse dobro!

Galerija slik

Komentarji Ta objava ima 0 komentarjev. Komentarji so vidni le prijavljenim uporabnikom.