Razloga za organizacijo prvega Severa pred tremi leti sta bila pravzaprav sila preprosta. Prvi razlog je bila želja po vadbi orientacije, ene od skavtskih veščin, za osvojitev katere je potrebne veliko vaje. Jakec kot osrednja skavtska orientacijsko družabna prireditev na Slovenskem je s Severom (vsaj za skavte našega okoliša) dobil brata, ki se s slavnim logaškim sorodnikom sicer ne more kosati po velikosti, zagotovo pa našim izvidnikom, vodnicam, popotnikom in popotnicam ponuja enako kakovostne pogoje za razvoj orientacijskega čuta, kot tudi zdrave mere tekmovalnega duha.
Pa smo že pri drugem razlogu, od kje ideja o rojstvu Severa. Naše geografsko področje severno od Save in zahodno od Kamniške Bistrice se lahko pohvali z najgostejšo stegovsko poselitvijo v Sloveniji. Ne samo da smo stegi iz Komende, Kamnika, Homca in Domžal izredno močni in notranje dobro organizirani, pač pa smo s številnimi voditelji na regijski in državni ravni močno vpleteni tudi v samo delovanje združenja kot takega, zato je ideja, da bi z družabnim tekmovanjem v soorganizaciji vseh štirih stegov med seboj povezali tudi nam zaupane otroke, pravzaprav prišla kot sad kapitaliziranja dobre kondicije naših stegov. Ideja je brez pomislekov padla na plodna tla, in tako se je maja 2010 v senci krumperškega gradu pri Domžalah odvila prva orientacija Sever. Tistega oblačnega pomladanskega dne se nas je zbralo okoli 70 skavtov in skavtinj.
Od takrat smo v mnogočem napredovali. Dogodek smo razširili iz čete še na starejšo vejo popotnikov in popotnic, kot tudi navzven na gostujoče stege (gostili smo že skavte iz Škofje Loke, Moravč, Kranja ter Dola in Dolskega). Sočasno z velikostjo Severa smo izkušenejši vsakič za kakšno novo dognanje rasli tudi organizatorji, vse do današnjega dne, ko je organizacija skupnega druženja postala že rutinska. Po današnji zaključitvi prvega cikla kolobarjenja, ko je Sever po Domžalah, Komendi in Kamniku naposled gostil še Homec, je vez med sosednjimi in prijateljskimi stegi trdnejša kot kadarkoli prej. Okrepljeni s pozitivno izkušnjo še enega lepega dne, polnega nasmejanih obrazov, lahko optimistično zremo v prihodnost, ko bo organizacijske vajeti v svoje roke počasi vzela naslednja generacija voditeljev.
Ni ga namreč lepšega občutka, kot s prostovoljnim delom naši mladini nuditi možnost kakovostnega preživljanja prostega časa. Izredno sem vesel in ponosen, da sem lahko preko dogodkovk kot je Sever kot voditelj tudi sam del tega vzgojnega procesa. Dolga leta sem bil sestavni del mlinskega kolesa, ki ga je poganjal tok neomajane vere mojih nekdanjih voditeljev, in ni je prijetnejše stvari kot ta, da lahko danes skavtski duh sam prenašam na mlajšo generacijo Žmohtnih Žab, tudi že na prve otroke mojih dolgoletnih voditeljev. Tistih voditeljev, s katerimi sem doživel nekatere izmed najlepših trenutkov mojega otroštva, za kar jim bom vedno hvaležen. Tako kot Sever je tudi slehrna skavtska pot nič drugega kot kolobarjenje od začetka do konca stopanja po Bi-Pij-evih stopinjah, zato si želim, da se bo nekoč tudi moje prostovoljno služenje pretopilo v priložnost mojim otrokom, da izkusijo in tudi sami doživijo nepozabne skavtske avanture.
Več konkretnejših vtisov (in manj bluzenja) iz današnjega Severa po Homcu in okolici pa lahko izpod peres naših izvidnikov in vodnic pričakujete v naslednjih dneh. Se vidimo na Severu 2014 v Domžalah! =)