Naša ekipa 'Ful dobre' (v kateri smo bile Maša, Rebeka, dve Poloni in Julija Vita) smo do kraja kjer je potekal Jakec prispele z manjšimi zapleti, a vsekakor pravočasno (kar na Kvajdeju ni bila ravno navada Domžalčanov ;)).
Namestile smo se in se pripravile na topografski test, ki smo ga kmalu tudi pisale. Po (večinoma) Poloninih zaslugah nam je šlo kar dobro. Ker smo imele pred delavnicami še nekaj časa, smo se odpravile na body zorbing, a so ga zaradi mokrega travnika prestavili na kasneje. Čas je vseeno minil kar hitro, tako da smo se kmalu pripravile na delavnice. Prva naloga nam je šla odlično, pri kurjenju ognja pa se je zataknilo in tako smo zaradi pomanjkanja časa to nalogo izpustile in uspešno opravile še ostale. Preden smo odšle na pot smo še s hrano napolnile dva nahrbtnika (ki smo ju vzele s sabo) in na hitro pomalicale. Odšle smo na štart in se s ful dobrim makaronflajšem v mislih odpravile na pot. Hitro smo našle prvo točko in tam neke lenuhe, ki so že nekaj časa sedeli na travi, a se nismo zgledovale po njih in hitro odšle naprej. Očitno pa smo tudi njim dale s tem zgled, saj so tudi oni nadaljevali pot. Kmalu smo skupaj prispeli na kraj druge točke, kjer pa je na naše presenečenje čakalo kar nekaj ekip. Me smo to izkoristile za malico in kar dolg počitek, saj smo na vrsto prišle šele čez kakšno uro in pol. Po uspešno opravljeni nalogi smo se pognale proti tretji točki, ki smo jo po prebijanju skozi goščavo le našle. Ker je bila mrtva, smo se skupaj z nekimi Logatčani, ki so točko našli istočasno (oz. po naših zaslugah) odpravile naprej, med krave, kjer smo našle četrto točko. Tukaj smo morale opraviti kar nekaj zabavnih nalog. Kmalu pa smo se spet z malce lažjimi ruzaki pognale navzdol, in spet navzgor; proti peti točki, ki smo jo seveda brez težav našle. Tudi tam se nismo dolgo ustavljale; le toliko da smo opravile nalogo. Na poti proti našemu naslednjemu cilju smo srečale skupino (ne iz naše kategorije), ki nam je zaradi svoje neuspešnosti predlagala, da se s šesto točko ne zamujamo, ker je ne bomo našle. A me smo bile prepričane v nasprotno in smo za iskanje le te porabile kar kakšno uro in na koncu obupale. To nam je močno zbilo samozavest, a smo ob prepevanju kmalu postale boljše volje. Ker smo preiskale kar veliko območje prvič na progi nismo natančno vedele kje smo, smo pa vedele v katero smer moramo in tako smo z malo sreče našle tudi sedmo točko in po opravljeni nalogi odšle proti predzadnji točki. To smo kljub manjšim zapletom našle in se proti zadnji točki odpravile brez naglice, saj smo natančno vedele kje je, pa tudi časa smo imele dovolj. Do cilja je šlo vse po načrtih, saj smo prispele precej predčasno. Tako smo se v miru razpakirale, in se pripravile na večerni program. Ta je z obilo glasbe in v 'prazničnem' vzdušju (praznovali smo 15 - letnico Jakca) mitro minil in pripravili smo se na počitek po napornem dnevu.
Kar prehitro je prišel čas, ko smo morali zlezti iz svojih prijetnih spalk. Po zajtrku in maši pa je končno napočil čas za razglasitev rezultatov. Bile smo sicer uspešne, ne pa toliko da bi dosegle kakšen res dober rezultat, smo pa zato držale pesti za Zadnje zmagovalce, ki so na koncu res osvojili prvo mesto. To pa še ni bilo vse; v kategoriji PP so drugo mesto zasedli naši Majski hrošči, v kategoriji Jakec na kvadrat pa še Poslanci Kozmusa. Tudi naša ekipa pa ni bila slaba; dosegle smo namreč 5. mesto, kar je za nas kar velik uspeh. Tako smo se izjemno zadovoljni Domžalčani odpravili nazaj proti domu.
Julija Vita Glas - Spogledljiva ovca