Izvidniki in vodnice smo se 3. marca odpravili na zimovanje. Dobili smo se v Domžalah, kjer smo se v prešernem razpoloženju podali na dolgo pot z vlakom, ki nas je popeljal do Ljubljane, Jesenic in na koncu tudi do naše lokacije zimovanja, Bohinjske Bistrice. Do župnišča je bilo hoje samo 7 minut. Pričakal nas je znanstvenik Sigurson Svennson in njegov pomočnik. Na kratko sta predstavila svoje delo v inštitutu, poimenovanem kar po Sigursonu samem. Inštitut je bil pravzaprav raziskovalna postaja, ki je z namenom zagotavljanja večje varnosti locirana na Antarktiki. Zaradi same lokacije je bil inštitut posebej specializiran za raziskovanje na področju nalezljivih bolezni ter raziskav o transpoziciji in horizontalnem genskem preskoku. Imel je tudi najsodobnejšo opremo, ki mu jo je zagotovila organizacija AADJBM. Mi smo se inštitutu pridružili kot mladi raziskovalci, da bi mu s svojim znanjem pomagali pri odkrivanju skrivnosti narave. Po sprejemu na inštitut smo se šli igro Človek ne jezi se v naravni velikosti, figure smo bili namreč kar mi. Neža nam je med tem skuhala odlične špagete z velikimi kosi čebule. Po kosilu je sledila namestitev v sobe, počitek in prosti čas. Sledile so športne igre. Odkorakali smo do bližnjega igrišča. Fantje so z vsem navdušenjem igrali nogomet, punce pa smo igrale odbojko na svoj način, saj smo imele mini nogometno žogo. (Hvala Urbanu Žajdela, ki je kasneje priskrbel tudi odbojkarsko žogo J ). Po športnih igrah je sledilo predavanje znanstvenika Svennsona. Razkazal nam je zelo drage mikroskope, ki si jih lahko privoščijo le redki. Nato je vsak vod zamesil svoj kruh, po vzhajanju smo ga dali peči. Sledila je odlična večerja izpod kuharskih rok naših voditeljic. Pripravile so nam gres s pridihom jagod. Po večerji sta nas obiskala dva španca in nam pokazala nekaj svojih cirkuških trikov. Vsi smo zares zelo uživali. Imeli smo tudi nekaj zabavnih točk, ki smo jih pripravili po vodih. Potem je napočil čas za spanje. Zjutraj nas je prebudila budnica in seveda jutranja telovadba. Za zajtrk smo jedli kruh, ki smo ga zamesili prejšnji dan. Po zajtrku je sledil kvadrat in dvig zastav. Nato so nas voditelji razdelili v mešane skupine, s katerimi naj bi pešačili celo pot do izvira Bistrice. Ker so nas pošiljali na 10 minut, nismo vedeli da imamo isto traso poti. Vseeno pa smo se kmalu dohiteli in združili v eno skupino. Ob 13:30 smo se vrnili nazaj v župnišče, kjer nas je čakalo kosilo, po kosilu pa prosti čas. V tem času se je Matej med sprehodom okoli inštituta okužil z bakterijo A. zchmongolius, kar je že kazalo na nevarnost prenosa bolezni tudi na nas. Sledile so malo drugačne delavnice, kot navadno. Svoje umetniške vrline smo preizkušali pri delavnici, kjer si lahko delal praktično karkoli iz razpoložljivih materialov, delavnica je spodbujala našo kreativnost. Svoje znanje kemije in biologije pa smo preizkušali pri ekstrakciji DNK in izdelovanju sticky putty-ja. Sledil je wellness, da se je naša koža malo okrepila in bila bolj odporna proti nevarni bakteriji. Neža nam je narezala kumarice, ki smo si jih dali na oči in nam obraz namazala z mešanico medu in jogurta. Tako smo iz wellnessa prišli čisto prerojeni. Zvečer je sledila slavnostna večerja, ki je bila v čast nam, mladim raziskovalcem. Voditelji so se zelo potrudili s pripravo. Hrana je bila več kot odlična – kanapeji za predjed, pečen piščanec z rižem in brusnično omako ter odlično belo vino letnik 2015 (t. i. jabolčni sok) za glavno jed, za posladek pa še vaflji s čokolado in smetano. Po večerji smo se prestavili v malo večji prostor, kjer smo se naučili dva plesa, ki sta mi bila res všeč. Potem smo šli spat. Ponoči so voditelji prišli v sobo z zares nadležno glasbo, s čimer so marsikoga tudi malo prestrašili. Obvestili so nas, da so se z bakterijo okužili tudi oni in da jim moramo takoj priskočiti na pomoč. Sledila je velika igra, ki se je odvijala notri. Bila je res top. Razdeljeni smo bili v tri skupine, vsaka je reševala uganke v svoji sobi. Ko smo rešili uganke in dešifrirali ključ, smo uspešno prišli iz sobe in dobili del recepta za zdravilo za naše voditelje (fondi jabolk in banan s čokolado J ). Voditelji so nam povedali, da bodo brez zdravila zdržali do naslednjega dne, tako da smo že drugič v večeru odšli spat. Jutro je potekalo običajno, torej bujenje (malo kasneje – hvala voditelji J ), jutranja telovadba in zajtrk. Po zajtrku smo šli k maši, kjer smo tudi sodelovali s petjem. Sledilo je pospravljanje. Nato so nam voditelji pripravili nekaj zanimivih iger. Za kosilo je bila odlična enolončnica z veliko makaroni. Veliko otrok je ni jedlo, za kar jim je lahko samo žal. Sledil je še zaključni kvadrat in podelitev diplom, ker smo uspešno obranili Inštitut Sigursona Svennsona pred bakterijo A. zchmongolius. Na koncu smo vsi skupaj pojedli tudi zdravilo (fondi) in se v prešernem razpoloženju odpravili proti našemu domu.
Jona Kos - Pojoča ovca