Bilo nas je okoli 60 takih in morda ste se sedaj že vprašali, kaj nas je tekom vikenda povezovalo? Vsi s(m)o petek popoldne in soboto preživeli v Šmihelu pod Nanosom. Zakaj? Odvijal se je ZAVEŽI!
 |
| Premagovanje ovir na enem izmed sobotnih poligonov |
V skavtskem duhu smo se torej aprilsko petkovo popoldne v Šmihel naslikali skavti in 3 skavtinje iz vseh koncev preljube Kure in sicer z namenom, da se preizkusimo v svojih zgradbarskih veščinah, spoznamo nove ljudi in užijemo lepote življenja. Po prvi ambientaciji so sledile tri uvodne delavnice pri katerih smo lahko izpopolnili svoje veščine vezanja, klinjenja in varnosti pri delu. Po delavnicah so tisti, ki so se prijavili kot solo ali kot delna ekipa dobili svoje boljše polovice ali tretjine in začeli postavljati bivake.
 |
| Preciznost - edina prava pot do želenega cilja |
Vmes je prišlo do edine možne stvari, ki nas bi mogla pri tem ustaviti - hrane! Po večerji je napočil trenutek, ki smo ga vsi nestrpno pričakovali in sicer, kaj so nam tokrat organizatorji pripravili za izziv. VOZ. Pretreseni obrazi in vzkliki, podeljevanje škatel z navodili in že smo dokončevali svoje bivake, kopali prostore za ognjišča, naši možgani pa premlevali. Časa za oddajo načrtov, maket in idej smo imeli 4 ure - do polnoči. Zamisli od zanimivih do neuresničljivih, ambicioznih, preprostih in zahtevnih, še malo malice pa je ura odbila polnoč, oddaja projektov, večerni pogovori in krepčilen spanec, za tiste, ki jih ni zeblo (aka 10 ljudi), ostali pa smo se znašli po svoje. Ko je zjutraj ponovno zagorelo 6 majhnih ognjišč pred našimi bivaki je bila ura 7:00. Zajtrk, nato pa osrednji del. Po izbiranju sušic in še zadnji dodelavi detajlov je kmalu zazvenelo žaganje, sekanje, rezljanje, zabijanje in kapljanje 'švica'.
 |
| Izbiranje sušic po načelu hitrosti |
Imeli smo 6 ur časa, da pripravimo voz, ki bo moral prestati poligon z ovirami in hitrostno progo, vse to z naloženim 150 kilogramskim sodom. Ves naš trud in delo je vestno spremljala kamera go pro, fotoaparati in seveda ostro oko organizatorjev. Ob dveh, ko bi morali končati in končno dobiti zasluženo kosilo, je – za nekatere kakor blagoslov iz nebes - prišlo podaljšanje roka za oddajo super vozov in sicer za eno uro. Vmes smo pokosili še rižoto, solato in kompot (kdo lahko čim hitreje poje polovico vložene breskve?) in se ubadali s podrobnostmi naših vozil.
 |
| Vselej srčni fantje iz Breznice 1 na hitrostnem poligonu |
Ura je prav kmalu odbila tri in napočil je čas! Začeli smo z merjenjem horizontalne sile, ki je potrebna, da se premakne voz naložen s tovorom, prvi vtisi in zanimivi komentarji, sledilo pa je prečkanje ovir (hlodov različnih debelin) v eni minuti. Bolj ali manj uspešno, a vsekakor pripravljeni na češnjo torte – hitrostno dirkanje med ovirami. Konkurenca je bila huda in fantje so se vsak trudili po najboljših močeh ter dosegali rekordne rezultate. Niso vsi prišli do konca celi, a pravijo da je pomembno sodelovati, še bolj fino pa je, če zmagaš. Rečeno storjeno, a preden smo se lahko naslajali nad uspehi, smo kot pravi skavti družno pospravili tabor.
 |
| Bravo, voditelji! :) |
Slavnostna podelitev nagrad, ki so doletele za 3. mesto: Breznico 1, 2. mesto: Homec 1 in Šentjernej 1 ter 1. mesto - eni in edini SKVO DOMŽALE 1. Naši voditelji so se zopet izkazali in postavili zgled prihodnjim generacijam in se z zmago zapisali v zgodovino (in na Zavežijev zmagovalni bat). Po podelitvi nagrad tihi spust zastave in boj za politanke, potem pa odhod nazaj v realnost.
Vsekakor še en dogodek o katerem bomo pripovedovali svojim vnukom, sicer pa - ostanite pripravljeni!