Tik pred letošnjo izvedbo Jakca, ki se bo pod geslom "Pa kaj zato, če svet ni raven", odvijal prihajajoči vikend, smo na plan izbrskali Želodov članek, v katerem se avtor spominja svojega prvega Jakca. Pisalo se je leto 2001...
 |
| Jakec 2001: Domžalčani postajamo standardni gostje notranjskih gozdov... |
Jakec je tradicionalen skavtski orientacijski izziv, ki ga že deset let organizirajo logaški skavti in privabijo vsako leto več skavtov, ki se znova in znova veselo vračajo v logaške gozdove. Verjetno se ga že od samega začetka redno udeležujemo tudi domžalski skavti.
V vseh teh letih smo dosegli, kar nekaj dobrih rezultatov, nekatere od njih tudi na račun »oldskavtov«. Ne morem pa mimo tega, da se nebi nekoliko pohvalil in povedal, da smo se tisto leto, ko sva bila dva iz naše ekipe prvič na Jakcu in smo bili še vsi izvidniki, takoj uvrstili na sam vrh končne razvrstitve. Pohvaliti pa gre tudi drugo ekipo, ki je bila na koncu tretja, toda brez njihove pomoči verjetno tudi nam nebi uspelo zmagati. Kdor še ni bil na Jakcu, ga verjetno zanima, kako vse skupaj poteka. Tisto leto smo se za udeležbo na Jakcu zmenili na začetku skavtskega leta in smo že vsi nestrpno pričakovali soboto konec oktobra, ko se bomo odpravili v Logatec. In že smo se peljali z avtobusom iz Domžal v Ljubljano, od tam pa proti Vrhniki in naprej v Logatec. Po prihodu v telovadnico padlih tovarišev smo se udobno namestili, izbrali ime Piksne, druga ekipa pa Konzerve in se prijavili. Čez nekaj ur nas je čakal test iz znanja topografije, kjer smo uspeli zbrati kako četrtino točk in se ob enem odločili, da se do naslednjega leta naučimo, kar pa nam je uspelo šele letos, ko smo naredili le eno napako.
 |
| Cime in Tadej med merjenjem azimuta (2001) |
Nato smo se odpravili na pot, kjer smo začeli zelo slabo in na četrti točki smo že hoteli obupati in se obrniti proti telovadnici, kjer so nas čakali topel čaj in suhe spalke, kajti zunaj je deževalo. Da nismo obupali ima veliko zaslug druga ekipa, ki nas je poklicala in nam povedala, kje približno se nahajamo, ker morate vedeti, da zemljevidi tistih koncev niso bili že posodobljenih kakih 20 let, v tem času pa lahko iz gozdne poti nastane široka asfaltna cesta. Pot smo nadaljevali s kar velikim tempom, saj smo zgubili 2 uri s tem, ko nismo vedeli, kje smo, tako da smo do cilja prišli le 5 minut pred tem, ko nas bi zaradi prekoračitve dovoljenega časa sedmih ur diskvalificirali.
 |
| Piksne 2001: Jernej, Filip, Urban, Luka |
Kasneje smo z napotki pomagali še našim starejšim skavtom, ki so bili hkrati naši voditelji, a jim vse skupaj ni kaj prida koristilo, saj smo bili učenci boljši od učiteljev in smo tako naslednji dan domov odnesli lep stol, ki še zdaj krasi skavtsko sobo.